Zablode prehranskih strokovnjakov – strokovna blamaža ljubljanske Biotehniške fakultete

Ljubljanska Biotehniška fakulteta je 19. 4. 2018 organizirala simpozij o zdravi prehrani. Eno od predavanj je govorilo o mitih veganske prehrane, ki ga je pripravil prof. dr. Janez Salobir z zootehničnega oddelka Biotehniške fakultete.
Vsebina predavanja “Miti veganske prehrane” je na tej povezavi »

V zahodnih državah vedno več zdravnikov in prehranskih strokovnjakov priporoča uživanje polnovredne rastlinske prehrane kot najboljše diete za zdravje ljudi. Okoljevarstveniki, na čelu z Združenimi narodi, čedalje bolj svarijo, da bi bilo potrebno živinorejo omejiti zaradi resne okoljske potratnosti. Zato sem pričakoval, da bo profesor z biotehniške fakultete razbijal tradicionalne predsodke in neutemeljen odpor, ki ga imajo ljudje o veganski prehrani. Toda šokiralo me je, da je ravno nasprotno, profesor v predavanju predsodke in zablode samo še dodatno razpihoval!

Pomanjkanje znanja ali podkupovanje znanosti?

Za takšno predavanje, polno strokovnih zmot, vidim dva razloga. Ali biotehniška fakulteta nima naročnine za dostop do vseh strokovnih publikacij o zdravju prehrane. Ali pa zaradi pritiskov mesnih in mlečnih lobijev organizira zgolj navidezno strokovna predavanja, ki prikrito služijo le promociji živalske industrije (pod podobno strokovno pretvezo nas po medijih industrija bombardira s 3 milijone evrov vredno propagando za “super slovensko meso – super hrano”).

Organizator simpozija je objavil svoje sponzorje (med katerimi ne manjka mesnih in mlečnih podjetij), hkrati pa je predavanje o veganstvu zaupal profesorju z živinorejskega oddelka, ki o rastlinski prehrani očitno nima dovolj celovitega znanja. Lahko si sami ustvarimo mnenje, kako se v naši državi širi interese kapitala na račun zdravja ljudi.

V nadaljevanju utemeljujem ugovore na nestrokovnost omenjenega predavanja.

Dvomljive teorije o razvoju človeka, prebavi in presnovi

Predavatelj prof. dr. Salobir začne z navajanjem podatkov, kakšno hrano je užival starodavni človek. Do odstotka natančno navaja, da je »večina ljudstev lovcev-nabiralcev (73%) dobila več kot 50% energije iz živalske hrane.« Iz tega potegne sklep, da rastlinska prehrana »ni naravna«. Navaja enake podatke, ki so bili objavljeni v knjigi Paleo dieta, avtorja »izumitelja« Paleo-diete Lorena Cordaina, ki je zelo popularna med laično javnostjo, v znanstvenem svetu pa sploh nima konsenza.

Citiram par virov, ki tej “Paleo teoriji” nasprotujejo:

• paleo-antropolog Peter Ungar (avtor 150 znanstvenih del o ekologiji in evoluciji): »From the standpoint of paleoecology, the so-called Paleo diet is a myth. Even if we could reconstruct the precise nutrient composition of foods eaten by a particular hominin species in the past (and we can’t), the information would be meaningless for planning a menu based on our ancestral diet. Because our world was ever changing, so, too, was the diet of our ancestors.«
  https://blogs.scientificamerican.com/guest-blog/the-true-human-diet/
• paleo-antropolog Daniel Lieberman z univerze Harvard: »There is no one ‘Paleo diet.’ There are millions of Paleo diets. People in East Africa ate different foods than people in West Africa versus the Middle East, and South America, and North America.« https://www.amazon.ca/The-Story-Human-Body-Evolution/dp/030774180X
• eden boljših poljudnih člankov, ki povzame večino trenutnega znanja o evoluciji prehrane in sklene mnenja nekaterih znanstvenikov, da se je v človeški zgodovini vrstilo nešteto različnih prehran, človek pa se je nenehno evolucijsko prilagajal (razvil raznovrstne encime za prebavo novih vrst hrane), zato je iz teh teorij nesmiselno sklepati o tem, kakšna je optimalna zdrava prehrana za sodobnega človeka. https://www.nationalgeographic.com/foodfeatures/evolution-of-diet/

Zabloda: veganska hrana ne zagotavlja vseh esencialnih hranil

Predavatelj se v nadaljevanju predavanja osredotoči na nekatera hranila, ki jih potrebuje človek in ki jih po njegovem mnenju ni v rastlinski hrani ali pa so težje dosegljiva: beljakovine, vitamin B12, na dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, železo, kalcij, cink, jod, selen ipd. Ker vsa ta hranila po njegovem v rastlinskih hrani niso zadostna, povleče zaključek, »da je veganska prehrana lahko polnovredna le s pomočjo: farmacevtske, kmetijske, živilske… industrije in globalizacije.«

Njegove navedbe ne držijo oz. so zelo poenostavljene. Vse ključne sodobne raziskave so soglasne, da je v sodobni rastlinski prehrani odsoten samo vitamin B12, ki ga je potrebno uživati kot prehranski dodatek (v obliki naravnega izvora B12, ki ga proizvajajo bakterije, zato tega dodatka ne moremo klasificirati kot strogo “industrijskega”). To dejstvo je primerljivo s težavo, da vsi, tudi vsejedi, uživamo jodirano sol zato, ker v običajni vsejedi prehrani manjka ta kritični element. Predavatelj bi lahko po svoji logiki demoniziral tudi vsejedo prehrano kot škodljivo in nevarno zato, ker bi brez industrijsko jodirane soli poraslo število golšavih vsejedih ljudi. Za vegane bi lahko podobno rešili dodajanje vitamina B12 v določena živila. S pomanjkanjem B12 se sicer srečuje tudi 10-30% vsejedih ljudi starejših od 50 let, zaradi česar tudi njim priporočajo jemanje B12 (https://www.nap.edu/read/11537/chapter/19).

Vitamin D pa je obvezno dodajati tudi vsejedim dojenčkom, torej tudi naši vsejedi otroci ne morejo preživeti brez »farmacevtske, kmetijske, živilske… industrije«?

Obstaja še par mikro hranil, zaradi katerih je potrebno uživati raznoliko polnovredno rastlinsko hrano. Toda praktične študije so pokazale, da vegani v povprečju nimajo kritičnega pomanjkanja nobenega hranila oz. imajo vsejedi celo slabši vnos večjega števila mikrohranil kot vegani. (vsejedi imajo nizek vnos Mg, C, E, niacina, folne kisline, prevladuje pomanjkanje folne kisline; vegani imajo nizek vnos kalcija, B12, D, prevladuje pomanjkanje cinka):
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26502280

»Redukcionistična znanost« – priročna metoda za zavajanje

Predavatelj se je poslužil t. i. redukcionističnih teorij, ki na podlagi proučevanja dostopnosti nekega izoliranega mikrohranila v živilih potegnejo pavšalne zaključke, kako ti vplivajo na zdravje ljudi. Taki zaključki praviloma ne držijo in avtorji v tovrstnih študijah po navadi eksplicitno opozorijo, da se iz rezultatov ne sme sklepati o vplivu na zdravje ljudi. Po navadi se takih študij poslužujejo v laičnih člankih, ko želijo brez prave strokovne utemeljitve dokazati svoj prav.

Človek je kompleksen mehanizem. Na prebavo in presnovo različne kombinacije in količine hranil vplivajo različno. Neko živilo ima lahko veliko nekega potrebnega mikro hranila, a hkrati tudi veliko škodljivih hranil (naravnih ali umetnih). Zato iz izoliranega proučevanja hranil ne moremo sklepati na zdravstvene učinke.

Verodostojne zaključke o vplivu prehrane na zdravje ljudi lahko delamo le s pomočjo študij, ki preučujejo praktičen vpliv dolgoročnega uživanja celovite prehrane na zdravje ljudi.

Verodostojnih raziskav, ki v praksi dokazujejo, da uživanje polnovredne rastlinske prehrane pozitivno vpliva na zdravje ljudi, je čedalje več. Najdemo jih lahko v ameriških Navodilih za splošne zdravnike o rastlinskem prehranjevanju (Plant-Based Diets: A Physician’s Guide, Permanente Journal, USA, 2016).

Tretjino prezgodnjih smrti bi lahko preprečili, če bi iz prehrane izločili meso

26. aprila 2018 je v Vatikanu potekala prestižna konferenca o najsodobnejši medicini (Unite to Cure), na katero povabijo najbolj priznane svetovne znanstvenike in zdravnike, da predavajo o sodobnih dognanjih, kako bi lahko izboljšali globalno zdravje ljudi. Med povabljenimi je bil tudi dr. Walter Willett, harvardski profesor epidemiologije in prehrane, vodja oddelka za prehrano na Harvardu od 1991-2017. Izjavil je, da so s kolegi ugotovili naslednje:

»The benefits of a plant-based diet had been vastly underestimated. Recent figures from the Office for National Statistics suggested that around 24 per cent or 141,000 deaths each year in Britain were preventable, but most of that was due to smoking, alcohol or obesity. But the new figures from Harvard suggest that at least 200,000 lives could be saved each year if people cut meat from their diets. … We have just been doing some calculations looking at the question of how much could we reduce mortality shifting towards a healthy, more plant based diet, not necessarily totally vegan, and our estimates are about one third of deaths could be prevented«
https://www.telegraph.co.uk/science/2018/04/26/third-early-deaths-could-prevented-everyone-giving-meat-harvard/

Stališča sodobne znanosti o rastlinski prehrani

• Univerza v Harvardu je že pred leti ugotovila, da je v ZDA že 30 milijonov vegetarijancev/veganov in da na podlagi preučevanja njihovega zdravja v zadnjih 30 letih ugotavljajo, da so vegetarijanci/vegani na dolgi rok bolj zdravi.
  http://www.health.harvard.edu/staying-healthy/considering-a-vegetarian-diet-is-meat-free-really-better
• ​Italijanska obširna meta raziskava iz 2016, ki je preučila 96 doslej opravljenih študij vpliva vegetarijanske/veganske hrane na pozitivne zdravstvene učinke:
  »This comprehensive meta-analysis reports a significant protective effect of a vegetarian diet versus the incidence and/or mortality from ischemic heart disease (-25%) and incidence from total cancer (-8%). Vegan diet conferred a significant reduced risk (-15%) of incidence from total cancer.«
  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26853923
• Še ena Harvardska raziskava preučevanja zdravstvenih tveganj pri uživanju živalskih proti rastlinskih beljakovin na 130.000 ljudeh:
  »Replacing animal protein of various origins with plant protein was associated with lower mortality.«
  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27479196

Zmote o verodostojnosti študij rastlinske prehrane

Predavatelj slovenske biotehniške fakultete dr. Salobir priznava, da obstajajo študije, ki dokazujejo, da imajo vegetarijanci manjše tveganje nekaterih bolezni kot ne-vegetarijanci. A jih odpravi z mnenjem, da raziskave ne upoštevajo, da imajo vegetarijanci ugodnejše dejavnike življenjskega sloga (manj kajenja, manj uživanja alkohola, več telesne aktivnosti, nižji indeks telesne mase). Očitno si vseh raziskav ni dobro pogledal, saj veliko obsežnih kohortnih študij vse navedene dejavnike življenjskega sloga upošteva (primerja med seboj vegetarijance in vsejede s podobnim življenjskim slogom in lastnostmi). Npr. zgoraj omenjena velika italijanska raziskava to potrjuje »When available, we used the results of the original studies from multivariate models with the most complete adjustment for potential confounders.«. Raziskava vključuje samo bolj natančne kohortne študije vpliva različnih vrst prehrane na zdravje ljudi, ki so upoštevale moteče spremenljivke »spol, raso, kajenje, telesno dejavnost, finančno stanje, partnersko zvezo, izobrazbo, alkohol, regijo bivanja, spanje, menopavzo, hormonske terapije«.

Okoljski problem pridelave mesa proti rastlinam

Predavatelj dr. Salobir izračuna, da en varčen avto v enem letu povprečne vožnje povzroči podobno količino toplogrednih plinov kot jih pridela živinoreja za 500 kg mesa in 6000 kg mleka. Ni pojasnjeno, kakšno vezo ima ta izračun z vegansko prehrano.

Namesto zamegljevanja dejstvev bi se lahko poslužil bolj strokovnih primerjav, npr. sistematičnega pregleda študij, ki so primerjale količino ustvarjenih toplogrednih plinov za 14 različnih načinov pridelave hrane. Pridelava rastlinske hrane bi povzročila najmanj toplogrednih plinov. Trenutno slovensko pridelavo bi lahko na spodnjem grafu uvrstili na zadnje mesto (oz. na grafu predstavlja kontrolno črto na 0% relativne razlike, ki služi kot primerjava za druge okoljsko manj potratne načine pridelave).

Smiselno bi bilo omeniti tudi primerjavo porabe kmetijskih površin med različnimi vrstami pridelave hrane, ki je prikazana na spodnjem grafu
(BAS = trenutni način vsejede pridelave, VEG = pridelava veganske hrane)

Nisem strokovnjak za kmetijstvo v Sloveniji, toda če predpostavljamo, da se rejne živali krmi pretežno s poljščinami, bi lahko z našimi obstoječimi poljskimi površinami pridelali hrano za več veganov kot vsejedcev, vse pašnike pa bi lahko uporabili v druge namene.

Zelo nazoren je tudi graf World Resources Instituta, ki primerja porabo hektarov površine, kubičnih metrov vode in izpusta toplogrednih plinov za pridelavo 1 tone beljakovin iz določene vrste hrane:

Zaključna zabloda: »Veganski način prehrane je zato nenaraven«

Na podlagi že ugotovljenih predavateljevih nestrokovnih zablod seveda ne moremo pričakovati kaj boljšega zaključka dr. Salobirja, ki spet nima strokovne podlage. Profesor zaključi tako:

»Veganski način prehrane je nenaraven, saj brez živil živalskega izvora v praksi ni mogoče na naraven način sestaviti polnovrednega obroka. Hkrati je odsvetovan za dojenčke, nosečnice, doječe matere, otroke in mladostnike. Primeren je lahko le za odrasle, vendar je potrebna podpora prehranskih strokovnjakov, zdravniška kontrola ter uporaba ustreznih prehranskih dopolnil.«

Dr. Salobir še enkrat pokaže, da predava stvari, o katerih se ni celovito izobrazil, ali pa je podvržen vplivom interesnih skupin.

Večina naprednih držav je namreč izdala uradna medicinska in prehranska stališča, v katerih smatrajo vegansko prehranjevanje kot primerno v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke in športnike.

• USA – ACADEMY OF NUTRITION AND DIETETICS:
  »It is the position of the Academy of Nutrition and Dietetics that vegetarian diets can provide health benefits in the prevention and treatment of certain health conditions, including atherosclerosis, type 2 diabetes, hypertension, and obesity. Well-designed vegetarian diets that may include fortified foods or supplements meet current nutrient recommendations and are appropriate for all stages of the life cycle, including pregnancy, lactation, infancy, childhood, and adolescence. The Academy of Nutrition and Dietetics is the world’s largest organization of food and nutrition professionals, having over 100,000 credentialed practitioners.«
  http://www.eatrightpro.org/~/media/eatrightpro%20files/practice/position%20and%20practice%20papers/position%20papers/vegetarian-diet.ashx
• BRITISH NUTRITION FOUNDATION:
  »One of the UK’s longest-standing organisations that represents dietetics and nutrition, the British Dietetic Association, has affirmed that a well-planned vegan diet can “support healthy living in people of all ages”. The British Dietetic Association (BDA), founded in 1936, is the professional association and trade union for dietitians in Great Britain and Northern Ireland. The BDA has renewed its memorandum of understanding with The Vegan Society to state that a balanced vegan diet can be enjoyed by children and adults, including during pregnancy and breastfeeding, if the nutritional intake is well-planned. Studies of UK vegetarian and vegan children have revealed that their growth and development are within the normal range.«
  https://www.bda.uk.com/news/view?id=179
  https://www.nutrition.org.uk/attachments/106_Vegetarian%20nutrition.pdf
• ITALIAN SOCIETY OF HUMAN NUTRITION
  »Vegetarian diets that include a wide variety of plant foods provide adequate nutrient intake for Italians of all ages.«
  https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0939475317302600

Podobna stališča imajo tudi v Kanadi in Avstraliji, več o tem sem zapisal v drugem obširnejšem članku na to temo, kjer je med drugim pojasnjeno tudi, na kako trhlih temeljih slovenska in del evropske stroke vegansko prehrano odsvetuje otrokom:
https://www.facebook.com/notes/jure-vrhovnik/odprto-pismo-zdravnikom-ki-vegansko-hrano-odsvetujejo-kot-%C5%A1kodljivo-in-nevarno-z/10154403530304710/

Dr. Salobir se v večini svojih trditev opira na zgolj na nemško stališče organizacije DGE, katero je zaenkrat zadržano do striktne vegetarijanske prehrane. Stališče DGE sicer pripoznava pozitivna stališča ostalih naprednih prehranskih organizacij, a zastopa konzervativnejše stališče, bolj zaradi previdnostnega motiva kot pa s trdnimi argumenti. https://www.ernaehrungs-umschau.de/fileadmin/Ernaehrungs-Umschau/pdfs/pdf_2016/04_16/EU04_2016_Special_DGE_eng_final.pdf

Zelo pristransko je, da se citira samo eno zadržano stališče, zamolči pa pozitivna stališča vsaj dveh večjih prehranskih organizacij (ameriške in britanske).

Vprašamo se lahko, zakaj je nemško stališče tako zadržano. Morda je vzrok v pomanjkanju pravega interesa, da bi vegansko prehrano ponudili kot resno opcijo. Po drugi strani pa je logično, da sta ameriško in britansko stališče bolj odprti, saj sta ti dve državi precej multikulturni, naseljeni s prebivalstvom različnih kultur in verstev, ki zapovedujejo vegetarijansko prehrano. Zato je interes in potreba, da pripravijo bolj dodelana stališča za alternativne prehranske smernice na državnem nivoju, toliko večja.

Do kdaj bo znanost dopuščala, da jo vodi vpliv gospodarskih lobijev na račun zdravja ljudi?

Leta 2016 je francoska raziskovalna novinarka Sandrine Rigaud izdelala vrhunski dokumentarec, v katerem je razkrila škandalozno umazano navezo mesnih lobijev in znanstvenikov. Ogled je na voljo spodaj – izjemen primer raziskovalnega novinarstva.

Dokumentarec predstavi, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2015 na seznam rakotvornih snovi dodala aditive nitrite in nitrate, ki se uporabljajo v procesiranih mesninah. Prav te aditive so v Ameriki skoraj umaknili iz uporabe že leta 1970. Vendar je lobi mesne industrije dosegel diskreditacijo znanstvenikov. Omenjeni dokumentarec razkrije, kako so lobisti mesne industrije desetletja delovali v senci in si prizadevali, da resnica ne bi prišla na dan. Z visokimi donacijami so podkupovali znanstvenike, ki so promovirali uživanje mesa. Hkrati pa so si na vse načine prizadevali diskreditirati in “uničiti” tiste znanstvenike, ki so opozarjali na slabe zdravstvene učinke uživanja mesa.

Bralcu tega zapisa dopuščam, da si ustvari mnenje, čemu si biotehniška fakulteta s takšnimi predavanji prizadeva demonizirati vegansko prehrano, in kako škandalozno je spoznanje, da je zdravje ljudi postavljeno v nemilost takšnih inštitucij in strokovnjakov oz. kapitalskih interesov, ki delujejo iz ozadja.

https://www.youtube.com/embed/QuhHaGciXVo

Avtor: Jure Vrhovnik (2. 5. 2018)