Ohrovt.si

Več kot 11 000 znanstvenikov poziva človeštvo k trajnostni prehrani

by · Published · Updated

Več kot 11 000 znanstvenikov je podpisalo podnebno opozorilo World Scientists’ Warning of a Climate Emergency v znanstveni reviji BioScience (Ripple in sod., 2020). 12 znanstvenih podpisnikov je iz Slovenije.

V podnebnem opozorilu znanstveniki naštevajo zaskrbljujoče trende, ki nakazujejo, da bo podnebna kriza človeštvu povzročila nepredstavljivo veliko trpljenja, če se družba in sistem ne spremenita dovolj hitro in dovolj radikalno.

PREGREVANJE PLANETA; NASA Scientific Visualization Studio – https://svs.gsfc.nasa.gov / Goddard Space Flight Center – https://www.nasa.gov/centers/goddard / Wikimedia Commons [Public domain]

Znanstvenike skrbijo predvsem vsakoletno povečanje števila ljudi na planetu, vsakoletno globalno povečanje živinoreje, vsakoletno globalno povečanje povprečnega letnega vnosa mesa na prebivalca, vsakoletno povečanje svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), vsakoletno globalno povečanje izgub drevesnih površin, vsakoletno globalno povečanje letne potrošnje fosilnih goriv in vsakoletno globalno povečanje letalskega prometa.

Vse našteto je odgovorno za to, da na globalnem nivoju človeštvo vsako leto poveča letne izpuste ogljikovega dioksida, metana in didušikovega oksida v ozračje. Vsakoletnemu povečanju omenjenih treh izpustov sledijo vsakoletna povečanja atmosferskih koncentracij teh treh toplogrednih plinov.

Torej, namesto da bi človeštvo že ob koncu prejšnjega stoletja drastično zmanjšalo vsakoletne izpuste toplogrednih plinov, jih neprekinjeno povečuje. Ob koncu prejšnjega stoletja je že bilo znano, da je varna meja zmogljivosti našega planeta, ki se nanaša na atmosferske koncentracije toplogrednih plinov, presežena. Odločevalci v zadnjih štiridesetih letih (prva svetovna podnebna konferenca: Ženeva, 1979) nikoli niso prešli od besedičenja o teh temah k aktivnemu ukrepanju.

V podnebnem opozorilu v znanstveni reviji BioScience več kot 11 000 znanstvenikov človeštvo poziva med drugim tudi k trajnostni prehrani. Strinjajo se, da je sprememba prehranskih navad najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Pozivajo k prehrani, ki temelji na živilih rastlinskega izvora, saj je ta v štirih ozirih boljša od povprečne globalne prehrane: lahko ima zdravstvene prednosti, povzroča občutno manj izpustov toplogrednih plinov, bolj racionalno izrablja orno zemljo (z enako površino orne zemlje pridelamo mnogo več rastlinske hrane kot živalske), poleg tega pa zahteva mnogo manj kmetijskih površin od povprečne prehrane in ima posledično v primerjavi z drugimi načini prehranjevanja močno povečan potencial za pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin (Ripple in sod., 2020).

Kombinacija spremembe prehranskih navad in pogozdovanja poveča potencial za doseganje ogljične nevtralnosti v kmetijsko-živilsko-prehranskem sektorju (Bryngelsson in sod., 2016; Röös in sod., 2017; Searchinger in sod., 2018a; Searchinger in sod., 2018b). Če bi vsi prebivalci Slovenije postali vegani, bi teoretično že samo ta ukrep zadostoval za doseganje kmetijskih ciljev za leto 2050 glede blaženja podnebnih sprememb (Jeran, 2019). Če Evropska unija želi do leta 2050 doseči svoje cilje na področju podnebnih sprememb, bo najverjetneje med neizogibnimi strategijami zmanjšanje vnosa mesa iz prežvekovalcev vsaj za 50 % (Bryngelsson in sod., 2016).

PREGREVANJE PLANETA; Znanost pravi, da se naš planet ne sme segreti za več kot +1,5 °C glede na predindustrijsko raven. Segreli smo ga že za približno +1,2 do +1,3 °C in če bo šlo tako naprej, bo planet leta 2030 že res PREGRET (točko +1.5 °C bomo predvidoma dosegli med leti 2025 in 2035). Pritiskajte na politike in odgovorna ministrstva! Potrebujemo hitro in radikalno transformacijo družbe in sistema.

 

VIRI

  1. William J Ripple, Christopher Wolf, Thomas M Newsome, Phoebe Barnard, William R Moomaw, World Scientists’ Warning of a Climate Emergency, BioScience, Volume 70, Issue 1, January 2020, Pages 8–12, https://doi.org/10.1093/biosci/biz088
  2. COBISS+: World scientists’ warning of a climate emergency : 11.258 scientist signatories from 153 countries; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8982625
  3. Slika 1: NASA Scientific Visualization Studio – https://svs.gsfc.nasa.gov / Goddard Space Flight Center – https://www.nasa.gov/centers/goddard / Wikimedia Commons [Public domain] – https://commons.wikimedia.org/wiki/File:16-008-NASA-2015RecordWarmGlobalYearSince1880-20160120.png
  4. Jeran Matevž. 2019. Sprememba prehranskih navad je najučinkovitejši kmetijsko-živilsko-prehranski ukrep za blaženje podnebnih sprememb = Plant-based diet is one of the most efficient measures to fight climate change [prispevek na konferenci]. V: Ljudje in okolje : zbornik 22. Mednarodne multikonference Informacijska družba – IS 2019, 7. oktober 2019 : zvezek F = People and Environment : proceedings of the 22nd International Multiconference Information Society – IS 2019, 7 October, 2019, Ljubljana, Slovenia : volume F. – Str. 24-26; https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/14107907
  5. Jeran Matevž, Vrhovnik Jure. 2018. Zdravstveni argumenti za razpolovitev pridelave, priporočenega vnosa in dejanskega vnosa živil živalskega izvora v Sloveniji/Evropi (Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko: odprto pismo za NIJZ in za ministrstva MZ, MKGP, MOP). http://novaprehranskapolitika.idealist.si/daljsa-strokovna-utemeljitev/#zdravje-podrobno
  6. Jeran Matevž. 2019. Predlog vladi: Prepoved krmljenja toplokrvnih rejnih živali s poljščinami; https://predlagam.vladi.si/predlog/10358
  7. Aleksandrowicz, L., Green, R., Joy, E. J., Smith, P., & Haines, A. (2016). The Impacts of Dietary Change on Greenhouse Gas Emissions, Land Use, Water Use, and Health: A Systematic Review. PloS one, 11(11), e0165797. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0165797 ; https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5094759/figure/pone.0165797.g003/
  8. Röös, E., Bajželj, B., Smith, P. et al. Protein futures for Western Europe: potential land use and climate impacts in 2050. Reg Environ Change 17, 367–377 (2017). https://doi.org/10.1007/s10113-016-1013-4
  9. Bryngelsson D., Wirsenius S., Hedenus F., Sonesson U. 2016. How can the EU climate targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture. Food Policy, 59: 152-164; https://doi.org/10.1016/j.foodpol.2015.12.012
  10. Searchinger, T.D., Wirsenius, S., Beringer, T. et al. Assessing the efficiency of changes in land use for mitigating climate change. Nature 564, 249–253 (2018). https://doi.org/10.1038/s41586-018-0757-z
  11. Searchinger, T., Waite, R., Hanson, C., Ranganathan, J., Dumas, P. and Matthews, E. 2018. World Resources Report. Creating a Sustainable Food Future. A Menu of Solutions to Feed Nearly 10 Billion People by 2050 (Synthesis Report, December 2018). World Resources Institute, Washington, D.C. https://www.wri.org/publication/creating-sustainable-food-future
  12. Climate Analytics and New Climate Institute: Climate Action Tracker (CAT). https://climateactiontracker.org/
  13. The Copernicus Climate Change Service (C3S). 2021. Copernicus: 2020 warmest year on record for Europe; globally, 2020 ties with 2016 for warmest year recorded [Press release, 8 January 2021]. https://climate.copernicus.eu/copernicus-2020-warmest-year-record-europe-globally-2020-ties-2016-warmest-year-recorded
  14. IPCC, 2018: Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, and T. Waterfield (eds.)]. In Press. https://www.ipcc.ch/sr15/

Avtor: Matevž Jeran (12. 2. 2021)

You may also like...