Odziv na seminar “Rastlinojedci”

Ta kritika je odziv na del 3. seminarja strokovnega dogodka Navidezna Šola pediatrične prehrane (september 2020). Del 3. seminarja, na katerega se odzivam, je imel naslov ‘Rastlinojedci’, izvajala pa sta ga prof. dr. Rok Orel (gastroenterolog) in doc. dr. Evgen Benedik (klinični dietetik).

Rastlinojedci – uvodni video (https://www.youtube.com/watch?v=z0O_VYcsIk8):

Če je poanta tega videa norčevanje iz veganov, to ne sodi na strokovno predavanje. Če je poanta tega videa ta, da imajo vegani same nesmiselne motive za veganstvo, to ne drži in ne sodi na strokovno predavanje.

Omnivori:

To, da so ljudje anatomsko omnivori, samo pomeni, da lahko uživajo živila rastlinskega izvora in živila živalskega izvora, ne pomeni pa, da morajo uživati živila živalskega izvora; prav tako to ne pomeni, da je etično uživati živila živalskega izvora; prav tako to ne pomeni, da je uživanje živil živalskega izvora priporočljivo v sklopu trajnostnega razvoja. Poleg tega bi bilo bolj prav človeka uvrstiti v unikatno skupino, imenovano “cucinivori” – živalska vrsta, ki uživa veliko kuhane hrane in zato z divjimi živalmi nismo primerljivi [https://doi.org/10.1007/s00360-015-0919-3]. In če že nekdo hoče delati primerjave med človekom in drugimi živalskimi vrstami, naj si živali za primerjavo ne izbira arbirtarno, ampak bolj sistematično. Na teh diapozitivih izgleda, kot da frugivore opice, iz katerih smo se razvili ljudje, ne obstajajo.

Omnivori, nadaljevanje:

Se vam ne zdi logično, da je človek po prebavnem traktu najbolj podoben tistim opicam, iz katerih smo se razvili, in nikakor ne more biti podoben travojedim živalim in zverem, od katerih smo zelo oddaljeni tako evolucijsko kot tudi po prehranjevalnih navadah? Izključevanje opic, iz katerih smo se razvili, iz primerjav, kaže na to, da je Orlov način primerjanja močno amaterski in nestrokoven. P.S.: Upam, da se razume, da vegani ne jedo trave in da jedo veliko kuhane hrane in da zato ne potrebujejo prebavnega trakta travojede krave / travojede srne. P.S.2: Evolucijski pogled na človeka nima niti malo teže v hierarhiji dokazov pri preučevanju, ali je veganska prehrana primerna za človeka ali ni. Stališče največje prehranske organizacije na svetu – ameriške Academy of Nutrition and Dietetics je sledeče: dobro načrtovana vegetarijanska in dobro načrtovana veganska prehrana sta zdravi [https://doi.org/10.1016/j.jand.2016.09.025].

Paleolitik:

Evolucijski pogled na človeka nima niti malo teže v hierarhiji dokazov pri preučevanju, ali je veganska prehrana primerna za človeka ali ni.

Environmental impact – študija [https://www.nature.com/articles/s41598-017-06466-8]:

Cherry picking prve klase – predavatelj doc. dr. Benedik pokaže, da obstaja nekaj malega ljudi ki so outliers, ignorira povprečja in konsenz znanosti … (Predavatelj je označil poved: “A high inter-individual variability was observed through principal component analysis, showing that some vegetarians and vegans have higher environmental impacts than those of some omnivores.”)

Ista “njegova” študija – tega dela predavatelj ne pokaže: “In addition to the Mediterranean Diet, other predominantly plant-based diets appear environmentally better than meat-based ones. Our results are consistent with those reports, since, in the present study, VG and V diets represent a clear environmental advantage with respect to the O one for all the three environmental evaluated indicators.” [https://www.nature.com/articles/s41598-017-06466-8]

Študija je torej skladna z znanstvenim konsenzom, njegova interpretacija pa je obratna, ker je izrezal prvi del povzetka študije in pustil le drugi del. Prvi del povzetka študije: “The omnivorous choice generated worse carbon, water and ecological footprints than other diets.” [https://www.nature.com/articles/s41598-017-06466-8]

Panda:

Če dr. Orel na primeru pande hoče povedati, da bodo vegani zaradi uživanja trave, drevesnih listov in lubja slej ko prej prišli na stopnjo, ko bodo imeli energijo samo še za spanje in prehranjevanje, mu dam povsem prav. Vegani, poslušajte, prosim ne jejte trave, drevesnih listov in lubja. Jejte sadje, zelenjavo (kuhano in presno), kuhane gobe, kuhana žita, kuhana psevdožita, kuhane stročnice, oreščke, semena, jodirano sol in vir vitamina B12. Ostanimo “cucinivori” – sem spadamo tako ljudje-vegani kot tudi ljudje-vsejedci. Primer pande ne sodi na strokovno predavanje.

“Morda ni nič narobe z mesom, morda je kriva premajhna količina drugih zdravih živil”:

Ne. Argument je podoben kot da bi trdili: “morda ni nič narobe s sladkimi pijačami, morda je kriva premajhna količina intenzivne telesne vadbe”. Meta-analize so v vrhu hierarhije dokazov in kažejo, da sta rdeče meso in predelano meso velik problem. Visok vnos predelanih mesnih izdelkov in visok vnos rdečega mesa povečujeta tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, za razvoj bolezni srca in ožilja in za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ter povečujeta tveganje za predčasno smrt iz kateregakoli razloga (Norat in sod., 2015; Bechthold in sod., 2017; Schwingshackl in sod., 2017a, 2017b, 2018). Viri so našteti tu: http://novaprehranskapolitika.idealist.si/daljsa-strokovna-utemeljitev/

“Morda ni nič narobe z mesom, morda je kriva premajhna količina drugih zdravih živil”, nadaljevanje:

Če nekdo izloči predelano in rdeče meso iz prehrane, mu ostane v prehrani dodaten “prostor”, ki ga je najbolje izrabiti za povečan vnos stročnic, oreščkov in semen – in to veste da bo zmanjšalo all-cause mortality bolj kot samo, če predelano in rdeče meso izgineta iz prehrane. Če obstaja neko poceni zelo zdravo živilo, ki lahko dobro nadomesti neko nezdravo živilo, nezdravega živila ni več vredno promovirati v prehranskih smernicah. Poleg tega je treba upoštevati še trajnostni in etični vidik prehrane pri ocenjevanju tega, ali je z nekim živilom kaj narobe ali ni.

Študija – Risks of ischaemic heart disease and stroke in meat eaters, fish eaters, and vegetarians over 18 years of follow-up: results from the prospective EPIC-Oxford study (BMJ, 2019) [https://www.bmj.com/content/366/bmj.l4897]:

Obstaja več tipov bolezni srca in ožilja. V tej študiji so opazovali dve skupini bolezni srca in ožilja: ischaemic heart disease in stroke. Med preiskovanci je ischaemic heart disease bil približno trikrat pogostejši kot stroke. Vegetarijanci so imeli manjšo verjetnost za razvoj pogostejšega tipa in večjo verjetnost za razvoj redkejšega tipa. Če združimo oba opazovana tipa bolezni pod ime ‘bolezni srca in ožilja’: vegetarijanci so imeli manjšo verjetnost za razvoj bolezni srca in ožilja od vsejedcev. 10 fewer cases of ischaemic heart disease in vegetarians than in meat eaters per 1000 population over 10 years; three more cases of total stroke per 1000 population over 10 years => SKUPAJ = sedem manj cases bolezni srca in ožilja per 1000 population over 10 years pri vegetarijancih. Overall so torej v študiji bili na boljšem vegetarijanci in namigovanje da so oboji na istem ali da so vegetarijanci na slabšem, je zgrešeno. [https://www.bmj.com/content/366/bmj.l4897]

 Ca, vit. D, živalske beljakovine, DHA, hipospadija:

Močno sumim, da gre tu za napake pri citiranju virov, za neupoštevanje hierarhije dokazov ali namerna zavajanja. Citiranje z enim samim avtorjem in letnico je premalo informativno podajanje informacije o viru, da bi se dalo predavateljeve izjave preveriti. Je tako težko prilepit print screen glav študij na diapozitive?

Makro in mikrohranila:

Ni citiranja virov, diapozitiv nima strokovne vrednosti. Predlagam branje magistrskega dela ‘Vrednotenje prehrane veganov in vsejedcev s spletnim orodjem’, kjer je ta tema obdelana bolj natančno: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100878&lang=slv

Tolčenje po dopolnilu vitamin B12:

Dvom v kakovost teh dopolnil lahko izrazite le, če ste brali analize izdelkov na trgu. Citirali niste nobene študije.

Avtor: Matevž Jeran