Psevdoznanost v praksi. Primer: Dr. Iztok Ostan

Psevdoznanost sestavljajo prepričanja in prakse, ki se zmotno smatrajo kot znanost. Ker je definicija nekoliko abstraktna, si jo raje poglejmo na praktičnem primeru:

Dr. Iztok Ostan in zobozdravnik Weston A. Price

Dr. Iztok Ostan začenja svoj članek »Vsejedka in veganka« s sklicevanjem na “modrosti” zobozdravnika Weston A. Pricea, ki je deloval stoletje nazaj in je splošno znan po svojih zmotnih ugotovitvah na področju zobozdravstva ter še bolj nestrokovnih in zgrešenih sklepanjih o zdravem jedilniku na podlagi tega, kar je videl v ustih svojih strank.[1] V resnici Weston A. Price predstavlja šolski primer neznanja o prehrani v tistem času. Pravzaprav njegovo delo znanost že od leta 1940 obravnava za bolj religiozno kot znanstveno,[2] njegova dela pa se v znanosti smatrajo bolj za anekdote  kot za dejstva.[3]

Piše se leto 2017

Sklicevati se na »znanja«, stara 100 in več let, je nestrokovno. Na področju znanosti je v današnjem času letno izdanih na tisoče neodvisnih raziskav. Govorim o resnih, peer-reviewed raziskavah, ki imajo dejansko težo pri razumevanju kateregakoli področja znanosti. A raziskave so napisane v »pustem« strokovnem jeziku. Čeprav človeštvu predstavljajo resnično bogastvo znanja, pa je seveda lažje prebrati všečno objavo trenutno priljubljenega blogerja.

Fundacija Westona A. Pricea

Iz zapuščine Westona A. Pricea je leta 1999 nastala fundacija Westona A. Pricea. Fundacija predstavlja ameriški lobi za mesno in mlečno industrijo. Na čelu s predsednico Sally Fallon Morell (avtorica knjige Eat Fat, Lose Fat) kot zdravo prehranjevanje priporočajo uživanje surovega mleka, mesa, prekomerno soljenje hrane in še cel kup drugih mazaških nasvetov, kot je izogibanje veganskemu prehranjevanju. Ti so popolnoma skregani z izsledki sodobne znanosti.[4] Njihova literatura je vir informacij Dr. Iztoka Ostana.

Dr. Iztok Ostan in nerazumevanje znanosti

Njegovi članki in intervjuji so nabiti s trditvami, ki naj bi jim verjeli na lepe oči, navedenega ni nobenega vira, v najboljšem primeru so trditve “podkrepljene” z izjavami posameznikov z zvenečimi nazivi (»doktor«, »zdravnik« itd.). Treba je poudariti, da v znanosti izjave posameznikov, pa naj bodo to doktorji, „strokovnjaki za prehrano“, zobozdravniki ali pa nobelovi nagrajenci, ne pomenijo popolnoma nič. Važen je konsenz znanosti, ki je neodvisen od mnenj posameznikov in temelji na množici peer-reviewed znanstvenih člankov. Konsenz znanosti pa je glede uživanja beljakovin jasen: »Za prehranjenost z beljakovinami in esencialnimi aminokislinami ni potrebno uživati živil živalskega izvora, še manj pa nekakšnih praškov.«

Tržna niša dr. Ostana

Večini ljudi, ki se zaradi hitrega načina življenja žal nimajo časa poglobiti v raziskave, se njegov način pisanja morda zdi strokoven. In prav tu je problem, ki jo predstavlja Ostanova psevdoznanost. Ljudje nasedejo, denar, ki bi ga lahko porabili za zdravje, pa porabijo za njegove produkte. Njegovo pisanje na zunaj zveni kot znanost, žal pa gre zgolj za ideologijo, osnovano na osebnih predsodkih ali njegovih “občutkih” o določeni temi.

Dostop do interneta in domiselnost pri prepričevanju ljudi, da kupijo vaš izdelek, pa sta danes očitno ključna za uspeh na (že tako v večjem delu pokvarjenemu) trgu »super« živil, bio praškov v škrnicljih iz ekološkega papirja in ostalih nesmiselnih dodatkov k prehrani.

Mit o zdravju Inuitov

Dr. Iztok Ostan se v pisanju sklicuje na “super zdrave” Inuite (Eskime), kar je lep primer nestrokovnosti. Mit o zdravju Inuitov nikakor ne umre, čeprav je bila povprečna življenjska doba Inuitov izredno nizka – le 43,5 let, kar pomeni, da v tako kratkem življenju zaradi srčne bolezni niti umreti niso mogli.[5] [6] [7]

4000 let stare mumije kažejo na arterosklerozo z bolj zaprtimi žilami kot pri ostalih populacijah po svetu[8] in na šibkejše kosti.[9] [10] Prav tako so imeli v telesu prisotnih več težkih kovin od ostalih populacij.[11]

Podobno kot o Inuitih Dr. Iztok Ostan zmotno nadaljuje še o zdravju krvoločnih afriških Masajev. Njegov vir? Trditev zobozdravnika (ali fundacije) Westona A. Pricea. Te trditve so utemeljene v slogu: “Sliši se dobro, zato bom to napisal v svojem članku.”.

Znanost o zdravju stoletnikov iz Okinawe

V nasprotju z inuitiskim jedilnikom je bila verjetno pred moderno dobo najboljši približek veganski prehrani prehrana prebivalcev japonskega otoka Okinawa, ki je znan po največjem številu stoletnikov. Pojedli so manj kot 4 % hrane živalskega izvora in verjetno ni potrebno poudarjati, da so bili vsi parametri njihovega zdravja obratni od inuitskih.[12] [13] Na Okinawi je smrtnost za srčno-žilnimi boleznimi 8 – 10-krat manjša kot v zahodnem svetu, 2 – 3-krat manj je kolorektalnega raka, 7-krat manj je raka na prostati in 5 – 6-krat manj je smrti zaradi raka na dojki.[14] [15] [16] [17] Eat this, Eskimo!

Ima sploh še kdo daljšo življenjsko dobo? Da! Še daljšo življenjsko dobo dosegajo adventisti, ki še danes živijo v Kaliforniji in ne jedo nobenih živalskih produktov![18] [19]

Dr. Iztok Ostan pravi, da naj bi bili vegani šibkega zdravja

Do tega sklepa Dr. Iztok Ostan pride takoj po pavšalni oceni, da veganom primanjkuje cela vrsta vitaminov in mineralov. S tem ponovno nasprotuje uveljavljenemu znanstvenemu konsenzu. V resnici je obratno. Raziskave kažejo, da v primeru izenačitve energijskega vnosa z veganskim prehranjevanjem vnesemo več vseh mikrohranil kot z vsejedo prehrano.[20] [21] Seveda z veganskim prehranjevanjem vnesemo v telo tudi manj nasičenih maščob, ne vnesemo nič holesterola, živalskih beljakovin in drugih, zdravju dokazano škodljivih snovi. Pravzaprav lahko s pravilno interpretacijo prehranskih tabel in z osnovami matematike do enakega sklepa kot raziskave pridemo tudi sami.[22]

Dr. Iztok Ostan in beljakovine

Po stališču svetovne zdravstvene organizacije (WHO) mora človek na dan zaužiti približno 0,8 g beljakovin na kg telesne teže. Če upoštevamo povprečno telesno težo in povprečne energijske potrebe človeka, mora naša prehrana vsebovati med 7,5 % in 9 % kalorij v obliki beljakovin. Stročnice v povprečju vsebujejo okrog 30 % beljakovin, zelenjava med 30 % in 50 %, žitarice, oreščki in semena pa okrog 15 %. Ob upoštevanju količine beljakovin, ki jih vsebuje polnovredna rastlinska prehrana, hitro vidimo, da jedilnika s premalo beljakovin skoraj ni mogoče sestaviti!

Kdo zna sestaviti jedilnik, ki ne vsebuje dovolj beljakovin?

Če bi se zelo potrudili, bi lahko sestavili jedilnik, ki bi vseboval premalo beljakovin. Če bi na primer ves dan jedli izključno ali skoraj izključno sadje, ki vsebuje pod 10 % kalorij iz beljakovin, ali pa bi namesto zdrave prehrane pojedli ogromno kalorij iz olja, sladkorja ali bombonov, bi zaužili premalo beljakovin.  Ta živila jih seveda ne vsebujejo. To pa seveda velja tako za vegansko kot za vsejedo prehrano.

Ljudje niso podgane

Od kod torej Ostanov mit o “premalo beljakovinah”? Malokdo ve, da ta mit izhaja iz leta 1914 (več kot stoletje nazaj) iz raziskave na podganjih mladičih.[23] Ker podgane rastejo približno 10-krat hitreje od človeka, potrebujejo tudi približno 10-krat več beljakovin!

Moderne raziskave na ljudeh (in ljudje niso podgane!) nam pokažejo, da vsi, vegani, vegetarijanci in vsejedi, v povprečju dnevno zaužijemo kar približno 170 % potrebnih beljakovin.[24]

Poleg tega pa imajo vegani v krvi celo višji nivo beljakovin (kar kaže parameter mean plasma albumin) kot vsejedci[25].

Dr. Iztok Ostan in esencialne aminokisline

Mit o “pomanjkanju” esencialnih aminokislin ali mit o “manj kvalitetnih” beljakovinah kar ne zamre (in to na račun našega zdravja). V resnici je potrebe po esencialnih aminokislinah, ki sestavljajo beljakovine, zadovoljiti še precej lažje kot potrebe po beljakovinah v celoti.

Poglejmo si primer povprečnega veganskega jedilnika, količino beljakovin in esencialnih aminokislin v njem:[26]

Zajtrk:

• 2 skodelici ovsenih kosmičev s sojinim mlekom in cimetom (20 g beljakovin).

Kosilo:

• 2 skodelici pečenega fižola (24 g beljakovin),
• zelena solata s paradižnikom in koruzo (6 g beljakovin).

Večerja:

• 2 skodelici prepraženega krompirja s čebulo, kitajskim zeljem in brokolijem (6 g beljakovin),
• 100 g prepraženega tofuja (11 g beljakovin),
• 2 skodelici rjavega riža (9 g beljakovin).

Prigrizki:

• 3 žlice arašidovega masla (12 g beljakovin),
• 6 polnozrnatih krekerjev (3 g beljakovin),
• 55 g mešanice oreščkov in suhega sadja (5 g beljakovin),
• 2 jabolki (1 g beljakovin).

 

Jedilnik zagotavlja 97 gramov beljakovin, kar pomeni zaužitih kar 185 % potrebnih beljakovin. Še lažje pa je z vegansko prehrano zagotoviti dovolj esencialnih aminokislin!

Masa in odstotek priporočene dnevne vrednosti posamezne esencialne aminokisline v celodnevnem jedilniku:

• Triptofan 1,2 g = 481 %
• Valin 4,7 g = 302 %
• Histidin 2,3 g = 391 %
• Izolevcin 3,9 g = 326 %
• Levcin 7 g = 301 %
• Lizin 4,9 g = 271 %
• Metionin/Cistein 1,3 g/1,3 g = 310 %
• Feninalin/Tirozin 4,8 g/2,8 g = 507 %
• Treonin 3,1 g = 350 %

Kot vidimo, so količine posameznih esencialnih aminokislin enormne. Od kje torej ideja o “premalo esencialnih aminokislin”? Razlog je v več kot očitnem nepoznavanjem osnov dietetike in/ali želji po hitrem zaslužku.

MAP – izdelek, ki ga ne potrebujete

 Izdelek, katerega nam Dr. Iztok Ostan želi prodati, se imenuje MAP. Pred leti se je izdelek prodajal v piramidnem sistemu mrežnega marketinga, ker pa se piramidni sistemi slej ko prej porušijo, se zdaj prodaja preko spletnih in fizičnih trgovin. Reklamo za izdelek pa lahko zasledite ob Ostanovih člankih.

Zanj pravi, da je “najčistejši vir beljakovin!”. Kot da bi bilo to nekaj dobrega! Zakaj ne priporoča še belega sladkorja, ki je “najčistejši vir ogljikovih hidratov” ali pa rafiniranega olja, ki je “najčistejši vir maščob”?

Njegovo nerazumevanje dietetike se pojavi tudi, ko gre za biorazpoložljivost beljakovin, razmerje in absorbcijsko sposobnost esencialnih aminokislin. Zelo na kratko: absorbcija vseh beljakovin, tako rastlinskih kot živalskih, je približno 90 %,[27] miti o kombiniranju beljakovin, nepopolnih beljakovinah, pomanjkanju aminokislin, inferiornih rastlinskih beljakovinah in podobnih neutemeljenih idejah pa so bili razbiti s strani znanosti že pred desetletji. Prav tako so različni matematični koncepti vrednotenja “kvalitete” beljakovin (kot npr. PDCAAS), ki se jih poslužujejo predvsem prodajalci beljakovin, v praktičnem življenju popolnoma brez vrednosti, saj telesne zaloge prostih aminokislin idealno uravnotežijo še tako neuravnotežene vire beljakovin.[28] [29] [30] [31] In ne samo, da so rastlinske beljakovine kvalitetne, zaradi svoje alkalnosti človeku celo bolje vzdržujejo misično maso, kar je seveda popolnoma v nasprotju z ugibanjem Dr. Iztoka Ostana.[32] [33]

In da je realnost še bolj absurdna, je izdelek, ki ga prodaja, narejen iz leče, katero sicer smatra za “nekvalitetni” vir beljakovin.

Še hiter namig z moje strani: če želite biti zdravi, jejte lečo, denar pa raje zapravite za kaj lepega.

Izdelek, ki ga ne potrebujete, je zelo drag

In koliko stane izdelek MAP? Za borih 120 g aminokislin boste morali odšteti kar 44,90 €! Če kupite 12 ali več izdelkov skupaj, vas bo seveda prišlo “le” 36,70 € na izdelek J. Torej za 12 izdelkov “le” 440 € ! Za primerjavo naj omenim, da lahko v športnih trgovinah kupite za enak denar približno 10-krat več esencialnih aminokislin v prahu kot od Dr. Iztoka Ostana. Še ceneje in bolj zdravo pa boste prišli skozi, če boste namesto teh nepotrebnih praškov kupili fižol.

Ostanova matematika

Dr. Iztok Ostan pravi, da mora vegan pojesti 1 kg soje na dan, da zadovolji potrebe po beljakovinah. Če bi človek s povprečno telesno težo zares pojedel 1 kg kuhane soje na dan (in čisto nič drugega), bi zaužil kar 182 g beljakovin, kar je 346 % (!) priporočenega dnevnega vnosa. Če pa je imel Dr. Iztok Ostan v mislih sojo v suhi obliki, pa kar 345 g, kar je kar 657 % (!) priporočenega dnevnega vnosa.[34] [35] Tu moram poudariti, da je pri priporočenem dnevni vnosu (RDA) seveda že upoštevana biorazpoložljivost beljakovin.

Dr. Iztok Ostan in evolucija

Dr. Iztok Ostan v članku primerja velikost Kitajk ter Indijk z Britankami in hitro ugotovi: “Kitajke in Indijke so manjše zaradi pretežno veganske prehrane, prav tako imajo zaradi prehrane ožje boke in manjše prsi.”. Ne bom razlagal, kako evolucija deluje, saj pričakujem, da jo vsak bralec vsaj približno razume in ne misli, da je temna ali svetla polt določene populacije avtomatično povezana z njeno prehrano. Ljudje smo razvili različne oblike, barve in velikosti telesa s prilagoditvijo na okolje, v katerem smo živeli.[36] Tako kot Kitajci nimajo »postrani« oči, ker jedo preveč riža, tudi Indijke in Kitajke niso nižje postave zaradi zdrave prehrane. Takšno sklepanje je otročje in seveda nestrokovno.

Pogovor o primernosti veganske prehrane je nesmiseln

Dr. Iztok Ostan trdi, da je veganska prehrana zaradi pomanjkanja mikro- in makrohranil neprimerna, kar seveda ne drži.[37] Na moje začudenje pa pozneje v istem članku citira najuglednejšo in največjo prehransko organizacijo na svetu – Academy of Nutrition and Dietetics (AND). Da povzamem njeno stališče glede veganskega prehranjevanja:

»Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike«.[38] Naj omenim, da je za tako stališče potrebno na tisoče znanstvenikov in na tisoče študij. V tem uradnem stališču AND je citirano 117 peer-reviewed raziskav.

To, da se sploh pogovarjamo o primernosti veganske prehrane, kaže na absurdnost situacije, saj je prehranska znanost glede primernosti in prednostih veganskega prehranjevanja že desetletja kristalno jasna. Brez resnih raziskav nasprotovati znanstvenemu konsenzu na kateremkoli področju je nestrokovno in brezplodno.

Dr. Iztok Ostan in etika

V svojem članku “Vegan v ilegali” Dr. Iztok Ostan kaže na nerazumevanje moralne filozofije, znanstveno nepismenost in se spet sklicuje na mnenje Westona A. Pricea. Želi si, da bi bila realnost takšna, kot si jo je zamislil in se na poti do nje posluži kakršnegakoli prijema, pa naj bo še tako absurden.

Dr. Iztok Ostan meni, da sta etika in sočutje nekakšni odvečni stvari, ki sta se pač razvili z evolucijo, zdaj pa moramo s tem pač živeti. Pravi, da se nam ene živali smilijo, druge pa ne in da je to nekakšen dokaz, da je sočutje balast, s katerim smo pač prisiljeni shajati. Upam, da mi ni treba posebej razlagati, kako srhljive bi bile posledice, če bi na tak način razmišljalo več ljudi.

Ne razume, da je moralna filozofija osnovana na racionalnih predpostavkah, da je človek sposoben racionalnega razmišljanja in lahko zato od njega tudi pričakujemo sposobnost etičnih odločitev.

Ko govorimo o veganskem prehranjevanju, gre etični argument nakako takole (zaradi poenostavitve so namenoma izpuščene druge oblike izkoriščanja živali):

Premisa 1: Živali, ki jih izkoriščamo za prehrano, čutijo bolečino in imajo željo po (svobodnem) življenju.

Premisa 2: Jesti živalske produkte je nepotrebno.

Premisa 3: Škodovati po nepotrebnem ni prav.

Sklep: Jesti živalske produkte ni etično.

“Ne bodite vegani, sicer bom užaljen!”
(kognitivna disonanca)

Ali drugače: če že ste vegani, tega ne povejte nikomur! Če poveste, da ste vegan, po mnenju Dr. Iztoka Ostana žalite vse tiste, ki niso vegani. Če torej na primer javno izrazite, da ne podpirate nasilja, s tem žalite vse tiste, ki nasilje podpirajo. In to, pravi Dr. Iztok Ostan, je slabo. Pravi, da so živali naša “naravna” hrana (osnovna logična napaka sklicevanja na naravno [39]). Zato imamo pravico, da ugriznemo v kravji vrat, če se nam le zdi slasten.

Dr. Iztok Ostan seveda ne omeni, da smo skozi zgodovino jedli tudi sočloveka, kar je prav tako popolnoma “naravno”. Dosledno sledenje logike Dr. Iztoka Ostana nas pripelje do tega, da imamo pravico ubiti sočloveka (če nam seveda tekne) in počnemo, karkoli se nam porodi v glavi, ker je konec koncev vse to “naravno”. Prav tako so ljudje čez celotno zgodovino posiljevali, to še zdaj počne ogromno vrst živali in je zato popolnoma naravno početje. Ker je posilstvo nekaj „naravnega“, je po Dr. Ostanovi zmotni logiki povsem sprejemljivo. Kdor nasprotuje posilstvu, to počne le zaradi odvečnega sočutja. Človeka ob branju takih utemeljitev spreleti srh.

Po njegovih besedah se zdi, da je racionalnost v etiki žaljiva. Skratka, ko govorimo o množičnem maltretiranju in pobijanju živali, je žrtev Iztok Ostan.

Avtor: Dani Sušnik
Lektorirala: Katjuša Tomažič

[1] Argumentum ad verecundiam, According to person 1, Y is true. Therefore, Y is true.

[2] Nutrition and Physical Degeneration: A Comparison of Primitive and Modern Diets and Their Effects  JAMA. 1940;114(26):2589. doi:10.1001/jama.1940.02810260075024

[3] American Jurnal of Public health, Dec., 1939

[4] Weston Price’s Appalling Legacy (Harriet H., Science Based Medicine)

[5] Veniaminov, Cancer, Disease of Civilization

[6] Wilkins R, Uppal S, Finès P, Senècal S, Guimond E, Dion R., Life expectancy in the Inuit-inhabited areas of Canada, 1989 to 2003. Health Rep. 2008 Mar;19(1):7-19.

[7] George Fodor et.al.  “Fishing” for the Origins of the “Eskimos and Heart Disease” Story: Facts or Wishful Thinking? Canadian Jurnal of Cardiology 2014

[8] Prof Randall C Thompson et.al., Atherosclerosis across 4000 years of human history: the Horus study of four ancient populations, The Lancet, 2013

[9] Bone mineral content of North Alaskan Eskimos, Am J Clin Nutr 1974 27: 9 916-925

[10] J.P. Hart Hansen and H.C. Gullov, The Mummies from Qilakitsoq – Eskimos in the 15th Century, Man & Society, 1989

[11] Mulvad G et. al. The Inuit diet. Fatty acids and antioxidants, their role in ischemic heart disease, and exposure to organochlorines and heavy metals. An international study. Arctic Med Res. 1996;55 Suppl 1:20-4.

[12] Bradley J. Willcox et. al., Caloric Restriction, the Traditional Okinawan Diet, and Healthy Aging The Diet of the World’s Longest-Lived people and Its Potential Impact on Morbidity and Life Span, Ann. N.Y. Acad. Sci. 1114: 434–455 (2007).

[13] Ross PD, Norimatsu H, Davis JW, Yano K, Wasnich RD, Fujiwara S, Hosoda Y, Melton LJ 3rd., A comparison of hip fracture incidence among native Japanese, Japanese Americans, and American Caucasians.Am J Epidemiol. 1991 Apr 15;133(8):801-9.

[14] Willcox DC, Willcox BJ, Todoriki H, Suzuki M., The Okinawan diet: health implications of a low-calorie, nutrient-dense, antioxidant-rich dietary pattern low in glycemic load.J Am Coll Nutr. 2009 Aug;28 Suppl:500S-516S.

[15] Willcox DC, Willcox BJ, He Q, Wang NC, Suzuki M., They really are that old: a validation study of centenarian prevalence in Okinawa.J Gerontol A Biol Sci Med Sci. 2008 Apr;63(4):338-49.

[16]Willcox DC, Willcox BJ, Todoriki H, Curb JD, Suzuki M., Caloric restriction and human longevity: what can we learn from the Okinawans? Biogerontology. 2006 Jun;7(3):173-7.

[17] Suzuki M, Willcox DC, Rosenbaum MW, Willcox BJ., Oxidative stress and longevity in okinawa: an investigation of blood lipid peroxidation and tocopherol in okinawan centenarians. Curr Gerontol Geriatr Res. 2010;2010:380460. doi: 10.1155/2010/380460. Epub 2011 Mar 30.

[18] Fraser GE, Shavlik DJ. Ten years of life: Is it a matter of choice? Arch Intern Med. 2001 Jul 9;161(13):1645-52.

[19] Michael J. Orlich, MD; Pramil N Singh, DrPH; Joan Sabaté, MD, DrPH1,; et al, Vegetarian Dietary Patterns and Mortality in Adventist Health Study 2, JAMA Intern Med. 2013;173(13):1230-1238. doi:10.1001/jamainternmed.2013.6473

[20] Linda Van Horn, PhD, RD, Achieving Nutrient Density: A Vegetarian Approach, Jurnal of the Acadamy of Nutrition and Dietetics, 2011

[21] Farmer B, Larson BT, Fulgoni VL 3rd, Rainville AJ, Liepa GU., A vegetarian dietary pattern as a nutrient-dense approach to weight management: an analysis of the national health and nutrition examination survey 1999-2004.J Am Diet Assoc. 2011 Jun;111(6):819-27. doi: 10.1016/j.jada.2011.03.012.

[22] United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service, USDA Food Composition Databases

[23] THOMAS B. OSBORNE AND LAFAYETTE B. MENDEL. Et. Al., AMINO-ACIDS IN NUTRITION AND GROWTH.’ 1914

[24] Rizzo NS, Jaceldo-Siegl K, Sabate J, Fraser GE., Nutrient profiles of vegetarian and nonvegetarian dietary patterns. J Acad Nutr Diet. 2013 Dec;113(12):1610-9. doi: 10.1016/j.jand.2013.06.349. Epub 2013 Aug 27.

[25] Iris F.F. Benzie,Sissi Wachtel‐Galor, Biomarkers in Long‐Term Vegetarian Diets, Department of Health Technology and Informatics, The Hong Kong Polytechnic University, Kowloon, Hong Kong, 2009

[26] United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service, USDA Food Composition Databases

[27] Food and Nutrition Board, Institute of Medicine, DIETARY REFERENCE INTAKES FOR Energy, Carbohydrate, Fiber, Fat, Fatty Acids, Cholesterol, Protein, and Amino Acids, National Academy Press, 2005

[28] Young VR, Pellett PL., Plant proteins in relation to human protein and amino acid nutrition. Am J Clin Nutr. 1994 May;59(5 Suppl):1203S-1212S.

[29] H.N. MUNRO, Free Amino Acid Pools and Their Role in Regulation, Academic press, 2012

[30] Moughan PJ, Rutherfurd SM., Gut luminal endogenous protein: implications for the determination of ileal amino acid digestibility in humans. Br J Nutr. 2012 Aug;108 Suppl 2:S258-63. doi: 10.1017/S0007114512002474.

[31] McDougall J., Plant foods have a complete amino acid composition. Circulation. 2002 Jun 25;105(25):e197; author reply e197.

[32] Dawson-Hughes B, Harris SS, Ceglia L., Alkaline diets favor lean tissue mass in older adults. Am J Clin Nutr. 2008 Mar;87(3):662-5.

[33] Schwalfenberg GK, The alkaline diet: is there evidence that an alkaline pH diet benefits health? J Environ Public Health. 2012;2012:727630. doi: 10.1155/2012/727630. Epub 2011 Oct 12.

[34] United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service, USDA Food Composition Databases

[35] Food and Agriculture Organization of the United Nations, World Health Organization

[36] Charles Darwin , On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life, 1859

[37] Linda Van Horn, PhD, RD, Achieving Nutrient Density: A Vegetarian Approach, Jurnal of the Acadamy of Nutrition and Dietetics, 2011

[38] Academy of Nutrition and Dietetics, Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Vegetarian Diets, 2016

[39] Argumentum ad Naturam, X is natural. Y is not natural. Therefore, X is better than Y.