Ohrovt.si

Meso je “superhrana”

by · Published · Updated

Vsiljevanje ideologije davkoplačevalcu z davkoplačevalskim denarjem

Ministrstva za zdravje ne potrebujemo več – imamo Ministrstvo za kmetijstvo!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prevzelo mesto Ministrstva za zdravje in nam začelo pridigati o »zdravi« prehrani. v časopisju in na TV je začelo z oglaševalsko kampanjo.

Preden ovržemo njihov psevdoznanstven [1] pogled na prehrano, si poglejmo, kaj pravijo statistike o prehrani Slovencev.

Povprečni Slovenec poje 4 do 6-krat preveč mesa!

V članku so zapisali, da je priporočljivo zaužiti od 300 do 500 g mesa tedensko.[2] Statistika pa kaže, da povprečni Slovenec tedensko poje približno 1800 g mesa, kar je kar cca. 4 do 6-krat preveč! Povprečna Slovenka pa tedensko poje približno 1200 g mesa, kar je cca. 3 do 4-krat preveč! [3] Tu lahko omenim, da je na znanosti osnovano stališče največje in najuglednejše prehranske organizacije na svetu, AND, da je za zdravo prehrano potrebno tedensko pojesti točno 0 g mesa! [4]

Od kod torej ideja o kampanji »Jejte še več mesa!«? O razlogih lahko le ugibamo: denar mesne industrije, osebno ideološko prepričanje vpletenih ali preprosto neumnost? Vprašamo se lahko tudi, koliko je ta nepotrebna in potencialno škodljiva propagandna akcija stala davkoplačevalce?

Vsaj polovica prebivalk in prebivalcev Slovenije ne zaužije dovolj sadja in zelenjave!

Po stališču slovenskega Inštituta za nutricionistiko vsaj polovica prebivalk in prebivalcev Slovenije ne zaužije dovolj sadja in zelenjave. [5] Prav tako je iz Unicefovega poročila razvidno, da so slovenski otroci eni izmed najdebelejših v Evropi. [6] Debelost je povezana z mnogimi degenerativnimi boleznimi (rak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, osteoartritis, astma, krajša življenjska doba …). Zakaj torej potrebujemo dodatno reklamo za kalorijsko gosto prehrano, kot je meso? Zakaj ne bi namesto mesa raje oglaševali npr. zelenjavo, ki vsebuje manj kalorij in je obenem bogata z mikrohranili? Slovenci dejansko pojemo premalo vseh drugih živil, ne pa premalo mesa. Pojemo premalo stročnic, polnozrnatih žit, sadja, zelenjave, oreščkov in semen. V razvitejših državah namesto mesa oglašujejo sadje in zelenjavo, tak primer je kampanija »5 A Day«, ki spodbuja k uživanju 5 porcij sadja in zelenjave na dan.

  • Dejstvo 1: Slovenec poje 4 do 6-krat preveč mesa.
  • Dejstvo 2: Vsaj polovica prebivalk in prebivalcev Slovenije ne zaužije dovolj sadja in zelenjave.
  • Logika ministra Židana: Naredimo reklamo za meso!

Ideološko obarvana promocija mesa

Logika ministra Židana:

  • Pravilna trditev 1: Meso vsebuje beljakovine, vitamin B12, železo in cink.
  • Pravilna trditev 2: Beljakovine, vitamin B12, železo in cink so bistveni za zdravo življenje.
  • Napačen sklep: Meso je bistveno za zdravo življenje in je zato super hrana.

V oglasu je meso izpostavljeno kot »pomemben vir« določenih hranil. Čeprav ta trditev načeloma drži, je seveda zelo zavajujoča. [7] Meso namreč ni niti edini niti dober vir teh hranil. Zgolj vsebnost določenih hranilnih snovi v živilu, brez upoštevanja vpliva celotnega živila na zdravje, še ne naredi zdravega živila. V mesu je namreč poleg v reklami promoviranih hranilnih snovi še kup drugih, ki ne koristijo oziroma celo škodujejo (hemsko železo, nasičene maščobe, holesterol, policiklični aromatski ogljikovodiki, heterociklični amini …). Prav tako v mesu manjka hranilnih snovi, ki jih Slovenkam in Slovencem sicer kronično primanjkuje (vlaknin, antioksidantov, folne kisline …).

Uporaba logike ministra Židana na drugem primeru:

  • Pravilna trditev 1: Žganje vsebuje vodo.
  • Pravilna trditev 2: Voda je bistvena za zdravo življenje.
  • Napačen sklep: Žganje je bistveno za zdravo življenje in je zato super hrana.

Dejstvo je, da v mesu ni nekih magičnih snovi, ki bi jih neobhodno potrebovali, kar jasno pokaže tudi stališče (konsenz) znanosti o brezmesni prehrani. Konsenz je nedvoumen:

»Veganska prehrana zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike.« [8] [9] [10] [11] [12]

O hranilnih snoveh, zaradi katerih »naj bi« uživali meso

Beljakovine

  • Raziskave kažejo da vsi ljudje, tako vsejedci kot tudi vegetarijanci in vegani, pojemo okoli 170 % potrebnih beljakovin, zato je dodajanje beljakovin katerikoli vrsti prehranjevanja nesmiselno in nekoristno. [13]
  • S poznavanjem prehranskih tabel in pravilnim normiranjem lahko do enakega zaključka pridemo sami. [14]
  • Beljakovine živalskega izvora so povezane s povečanim tveganjem za raka, srčno-žilne bolezni, kronično ledvično bolezen, višjo smrtnost in izgubo mišične mase na stara leta. [15] [16] [17] [18] [19]
  • Rastlinske beljakovine vsebujejo več kot dovolj vseh esencialnih aminokislin, zato ni potrebno nobeno posebno »znanje« o kombiniranju rastlinskih živil. [20] [21] [22] [23]

Sklep: Za prehranjenost z beljakovinami je meso popolnoma nepotrebno.

Železo

  • Rastlinska živila vsebujejo v povprečju na kalorijo neprimerno več železa kot meso (vključno z rdečim mesom). [24]
  • Vsejedi pojedo večino železa iz rastlinskih virov.
  • Rastlinska živila vsebujejo superiorno (nehemsko) obliko železa, ki ni povezana z rakavimi obolenji.
  • Raziskave kažejo, da nadomeščanje rastlinskega železa z živalskim železom ne zviša nivoja železa v krvi.[25]
  • Med vsejedimi je pogostost pomanjkanja železa enaka kot med vegani in vegetarijanci. [26] [27] [28] [29] [30] [31] [32] [33] [34]

Sklep: Za prehranjenost z železom je meso popolnoma nepotrebno.

Cink

  • Rastlinska živila vsebujejo v povprečju približno toliko cinka kot meso (t. j. več kot dovolj).
  • Med vegani in vegetarijanci je nivo cinka v mejah normale. [35] [36] [37] [38]

Sklep: Za prehranjenost s cinkom je meso popolnoma nepotrebno.

Vitamin B12

  • Meso ni edini vir vitamina B12, prosta (veganska) oblika vitamina B12 se prideluje s pomočjo bakterijske fermentacije.
  • B12, ki se nahaja v mesu, je vezan na beljakovine in kot tak težje izkoristljiv za telo.
  • Veganska oblika B12 je bistveno bolj primerna za človeka kot B12 iz mesa, saj se lažje absorbira. [39] [40] [41] [42]
  • Velik delež vsejede populacije (predvsem starejših) ima težave z absorbcijo B12 iz mesa, a nimajo težav z absorbcijo B12 v veganski obliki. [43]
  • Promoviranje mesa kot edinega vira B12 je zato za zdravje celotne populacije škodljivo in zelo neodgovorno.
  • Kdor se pravilno vegansko prehranjuje, ima neprimerno manjše tveganje za pomanjkanje vitamina B12 kot vsejed.

Sklep: Za prehranjenost z vitaminom B12 je meso popolnoma nepotrebno, zanašanje na meso kot edini vir B12 pa je zdravju škodljivo.

Ta reklama ni nova »taktika« ministrstva

Pred leti je z istega naslova prišla reklama: »Rdeče meso. Telo ga potrebuje«. Vzbudila je ogromno kritike in medijske pozornosti, kar je seveda dobro. Bolj ko govorimo o mesu, bolj so ljudje ozaveščeni o njegovi nepotrebnosti in škodljivosti, tako za zdravje kot za okolje. Podobno kot takrat tudi tokrat pričakujemo nov val ponudbe zdrave prehrane v trgovinah in restavracijah, vse več ljudi, ki se bodo izogibali mesu in vse več ozaveščenih ljudi – veganov.

Da še enkrat povzamem stališča organizacij:

AND (največja dietetična organizacija):
Telo mesa ne potrebuje.

WCRF (največja organizacija za raziskavo raka):
Rdeče meso povzroča raka.

Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije:
Rdeče meso. Telo ga potrebuje. Meso je superhrana!

Avtor: Dani Sušnik
Lektorirala: Katjuša Tomažič

[1] Psevdoznanost sestavljajo prepričanja in prakse, ki se zmotno smatrajo kot znanost

[2] Vrednosti so pobrane iz poročila Svetovne fundacije za raziskavo raka (WCRF), ki pravi, da naj ljudje tedensko NE pojedo več kot 300 – 500 g mesa, če se želijo izogniti raku. Naravnost tragično je, da je slovensko ministrstvo kancerogeno količino mesa prevedlo v »priporočeno količino«.

[3] Gregorič, M., Hristov, H., Blaznik, U., Koroušić Seljak, B., Delfar, N., & Pravst, I. (2022). Dietary Intakes of Slovenian Adults and Elderly: Design and Results of the National Dietary Study SI.Menu 2017/18. Nutrients, 14(17), 3618. https://doi.org/10.3390/nu14173618

[4] Academy of Nutrition and Dietetics, Position of the Academy of Nutrition and Dietetics: Vegetarian Diets, 2016

[5] Igor Pravst, Iinštitut za nutricionistiko (zavod s koncesijo Republike Slovenije)

[6] Unicef Office of Research, Child well-being in rich countries, A comparative overview,2013

[7] Zmotna logika “fallacy of composition” nastane ob domnevi, da dejstvo, ki velja za del celote, velja tudi za celoto.

[8] AND (Academy of Nutrition and Dietetics)

[9] DC (Dietitians of Canada)

[10] NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council)

[11] BDA (British Dietetic Association)

[12] BNF (British Nutrition Foundation)

[13] Rizzo NS, Jaceldo-Siegl K, Sabate J, Fraser GE., Nutrient profiles of vegetarian and nonvegetarian dietary patterns. J Acad Nutr Diet. 2013 Dec;113(12):1610-9. doi: 10.1016/j.jand.2013.06.349. Epub 2013 Aug 27.

[14] United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service, USDA Food Composition Databases

[15] Sarah Rosner Preis, Meir J Stampferet.al., Dietary protein and risk of ischemic heart disease in middle-aged men, 2010

[16] m J Physiol Renal Physiol. The Western-style diet: a major risk factor for impaired kidney function and chronic kidney disease.2011

[17] Levine ME1, Suarez JA et. al.,Low protein intake is associated with a major reduction in IGF-1, cancer, and overall mortality in the 65 and younger but not older population.2014

[18] Dawson-Hughes B, Harris SS, Ceglia L., Alkaline diets favor lean tissue mass in older adults.2008

[19] Schwalfenberg GK. The alkaline diet: is there evidence that an alkaline pH diet benefits health? 2012

[20] Young VR, Pellett PL., Plant proteins in relation to human protein and amino acid nutrition. Am J Clin Nutr. 1994 May;59(5 Suppl):1203S-1212S.

[21] H.N. MUNRO, Free Amino Acid Pools and Their Role in Regulation, Academic press, 2012

[22] Moughan PJ, Rutherfurd SM., Gut luminal endogenous protein: implications for the determination of ileal amino acid digestibility in humans. Br J Nutr. 2012 Aug;108 Suppl 2:S258-63. doi: 10.1017/S0007114512002474.

[23] McDougall J., Plant foods have a complete amino acid composition. Circulation. 2002 Jun 25;105(25):e197; author reply e197.

[24] United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service, USDA Food Composition Databases

[25] Jonathan H. Siekmann, Lindsay H. Allen, Kenyan School Children Have Multiple Micronutrient Deficiencies, but Increased Plasma Vitamin B-12 Is the Only Detectable Micronutrient Response to Meat or Milk Supplementation, 2003

[26] Nonheme-iron absorption, fecal ferritin excretion, and blood indexes of iron status in women consuming controlled lactoovovegetarian diets for 8 wk, Janet R Hunt and Zamzam K Roughead, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 69, No. 5, 944-952, May 1999

[27] Iron status of vegetarians, WJ Craig, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 59, 1233S-1237S

[28] Physical fitness and vegetarian diets: is there a relation?, David C Nieman, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 70, No. 3, 570S-575S, September 1999

[29] Dietary intake and nutritional status of young vegans and omnivores in Sweden, Christel L Larsson and Gunnar K Johansson, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 76, No. 1, 100-106, July 2002

[30] Adaptation of iron absorption in men consuming diets with high or low iron bioavailability, Janet R Hunt and Zamzam K Roughead, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 71, No. 1, 94-102, January 2000

[31] How important is dietary iron bioavailability?, Janet R Hunt, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 73, No. 1, 3-4, January 2001

[32] Dietary intake and iron status of Australian vegetarian women, Madeleine J Ball and Melinda A Bartlett, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 70, No. 3, 353-358, September 1999

[33] Bioavailability of iron, zinc, and other trace minerals from vegetarian diets, Janet R Hunt, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 78, No. 3, 633S-639S, September 2003

[34] The iron and zinc status of long-term vegetarian women, BM Anderson, RS Gibson and JH Sabry, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 34, 1042-1048

[35] Physical fitness and vegetarian diets: is there a relation?, David C Nieman, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 70, No. 3, 570S-575S, September 1999

[36] Bioavailability of iron, zinc, and other trace minerals from vegetarian diets, Janet R Hunt, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 78, No. 3, 633S-639S, September 2003

[37] The iron and zinc status of long-term vegetarian women, BM Anderson, RS Gibson and JH Sabry, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 34, 1042-1048

[38] Content and bioavailability of trace elements in vegetarian diets, RS Gibson, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 59, 1223S-1232S

[39] How common is vitamin B-12 deficiency?, Lindsay H Allen, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 89, No. 2, 693S-696S, February 2009

[40] Malabsorption of food cobalamin., Carmel R., Baillieres Clin Haematol. 1995;8:639–55

[41] Cobalamin, the stomach, and aging., Carmel R., Am J Clin Nutr. 1997;66:750–9

[42] Heterogeneity of gastric histology and function in food cobalamin malabsorption: absence of atrophic gastritis and achlorhydria in some patients with severe malabsorption., Cohen H, Weinstein WM, Carmel, R. Gut. 2000;47:638–45

[43] Practitioners’ Guide to Meeting the Vitamin B-12 Recommended Dietary Allowance for People Aged 51 Years and Older, Christina Ho, Gail P.A Kauwell, PhD, Rd, Lynn B Bailey, PhD, Rd, Journal of the American Dietetic Association , Volume 99 , Issue 6

 

 

Tags:

You may also like...