Dr. Evgen Benedik še vedno nasprotuje znanosti

Ker je originalen članek (Zato morajo dojenčki in otroci jesti meso) dolg in ponavljajoč sem komentiral le izseke. Moj komentar izjav dr. Benedika iz leta 2018, pa si lahko preberete tukaj.

(Izseki članka so v črni, komentarji pa v zeleni barvi):

Dr. Evgen Benedik nasprotuje konsenzu znanosti

Tudi v Sloveniji vse več staršev za otroke pripravlja vegetarijansko in vegansko hrano, čeprav pediatri priporočajo raznoliko prehrano, torej tudi živila živalskega izvora. Zakaj prehrana dojenčka in otrok brez mesa ni primerna in na kaj je treba biti še posebej pozoren, če otrok ne uživa mesa, pojasnjuje doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik.

Naj bo jasno, to je osebno mnenje slovenskih pediatrov in ne stališče znanosti. Konsenz znanosti, ki ga predstavlja najstarejša, najuglednejša, največja prehranska organizacija na planetu, ki jo sestavlja čez 100.000 strokovnjakov iz celega sveta je, da je vegetarijanska in veganska prehrana lahko primerna za vse segmente populacije, vključno z otroci:
“These diets are appropriate for all stages of the life cycle, including pregnancy, lactation, infancy, childhood, adolescence, older adulthood, and for athletes.”
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27886704/

Poleg tega pa naslov in uvod tega članka ni v skladu s preglednim člankom, ki ga je leta 2014 napisala ekipa Pediatrične klinike (dr. Benedik dela na Pediatrični kliniki). V članku se namreč dopušča uživanje hrane brez mesa: “Starše je potrebno seznaniti, da je vegetarijanska prehrana lahko ustrezna, če se pravilno načrtuje in izvaja, ter če pokrije potrebe (referenčne vrednosti) za vnos hranilnih snovi, upoštevajoč njihov biološki izkoristek glede na starost otroka.”
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQW5F8CF

Dr. Evgen Benedik nasprotuje Svetu evrope

Po najnovejših (slovenskih) smernicah začnemo uvajati gosto hrano, ko dojenček dopolni šest mesecev, in mu lahko do enega leta starosti ponudimo praktično vse, z izjemo nekaterih živil. Tako naj bi že v prvem letu življenja poskusil vse vrste ustrezno termično obdelanega mesa, ribe, jajca, pa tudi mleko in mlečne izdelke kot tudi oreške. 
Ker pa je zdrava veganska prehrana zdravstveno ustrezna, veganski otroci seveda ne bi smeli biti posiljevani z živalskimi izdelki, ker to ni v skladu z njihovim, oziroma prepričanjem njihovih staršev. Vsiljevanje živalskih izdelkov veganom je diskriminiranje na podlagi prepričanja. Veganstvo namreč Svet evrope potrjuje kot resno, koherentno prepričanje.
https://www.coe.int/en/web/compass/religion-and-belief

Dr. Evgen Benedik favorizira stališče ESPGHAN, kjer ima odprto svoje članstvo

Slovensko združenje za pediatrijo kot tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) priporoča, da se otroci do svojega 18. leta starosti prehranjujejo raznoliko, da uživajo mešano in uravnoteženo hrano. 

Stališče ESPGHAN o veganski prehrani otrok je v svetovnem merilu irelevantno, saj ni rezultat znanstvene analize celotnega področja veganske prehrane, ampak je le mnenje, ki v znanosti nima nobene teže.

Stališče temelji na enem samem preglednem članku. Sklep tega (sicer nekvalitetnega) preglednega članka pa ni, da vegansko prehranjevanje za otroke ni primerno, pač pa, da je potrebno biti pri tem pazljiv – kar pa je seveda potrebno ne glede na vrsto prehrane, ki jo otrok uživa. 

https://journals.lww.com/jpgn/FullText/2017/01000/Complementary_Feeding___A_Position_Paper_by_the.21.aspx

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21912895/

Potrebno je razumeti, da v znanosti lokalnost neke organizacije ne igra vloge. Vlogo igra kvaliteta vseh zbranih dokazov določenega področja. Sklicevati se na nepomembno organizacijo, ker je pač lokalna, meji na nacionalizem, če imamo v njej odprto še svoje članstvo, pa na konflikt interesov.

Dr. Benedik ne razume makro in mikrohranilne gostote

Pediatri torej pozivajo, da otroci uživajo tudi živila živalskega izvora, ki predstavljajo energijsko in hranilno zelo gosta živila, predvsem kar se tiče sestave beljakovin, ter so vir vitamina B12, cinka, selena in železa. 

Polnovredna veganska živila so hranilno bistveno bolj gosta, česar dr. Benedik očitno ne ve

Odličnost veganske prehrane je ravno ta, da vsebuje širok spekter živil: od energijsko najgostejših (sladkor, olje..), do energijsko najredkejših  – raznovrstnih polnovrednih živil. Prav tako je veganska prehrana mikrohranilno gostejša od vsejede. 

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21616194/

https://jandonline.org/article/S0002-8223(11)00415-9/fulltext

Kot primer vzemimo recimo vegansko obliko vitamina B12, ki ni vezana na beljakovine in je veliko primernejša za otroka in doječo mater, saj nudi zanesljivejšo absorbcijo.

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8534965/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/9322548/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11034579/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10361536/

Prav tako lahko smatramo rastlinsko (nehemsko) železo za superiornejšo, saj lahko absorbcijo le-tega naše telo regulira glede na svoje potrebe. 

https://academic.oup.com/ajcn/article/71/1/94/4729241

https://academic.oup.com/ajcn/article/73/1/3/4729609

Po drugi strani pa živalsko (hemsko) obliko železa dobimo v paketu s holesterolom, nasičenimi maščobami, trans maščobami in živalskimi beljakovinami, ki predstavljajo popolnoma nepotrebna zdravstvena tveganja.

https://academic.oup.com/ajcn/article/105/6/1462/4569801

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26853923/

Dr. Benedik ne razume beljakovin in aminokislin

In marsikdo morda ne ve, “da ni vsaka beljakovina enaka drugi. Pomembne so aminokisline, ki sestavljajo posamezno beljakovino. Živila živalskega izvora, razen procesiranih mesnih izdelkov, imajo bistveno boljšo aminokislinsko sestavo od beljakovin rastlinskega izvora in aminokisline so osnovni gradnik skoraj vsakega organa v telesu,” je razložil. Zato nikakor ne moremo enačiti živil živalskega in rastlinskega izvora. 

Nimai Delgado od rojstva uživa le živila s “slabšo aminokislinsko sestavo”

Znanost se ne strinja z dr. Benedikom. Že bežen pogled na prehransko tabelo in nekaj osnovnošolske matematike je potrebno, da razumemo, da je ideja o “kvalitetnih in nekvalitetnih” beljakovinah nesmiselna. Ideja namreč temelji na različnih starih vrednotenjih beljakovin (PDCAAS, DIAAS…), ki so v praksi popolnoma neuporabne, ker ne upoštevajo, da človek preko dneva poje več kot eno živilo, poleg tega pa zaloge prostih aminokislin v telesu uravnotežijo “neuravnotežene” vire beljakovin. 

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8172124/

https://www.ahajournals.org/doi/10.1161/01.CIR.0000018905.97677.1F

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23107536/

Tukaj je tudi podatkovna baza hranil, za katero bi bil čas, da bi se jo dr. Benedik naučil uporabljati:

https://fdc.nal.usda.gov/

Dr. Benedik ne razume, da paleontologija ni veda o prehrani

A po njegovih navedbah je za otroka primerna le ustrezno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana, ki sicer izključuje meso in ribe, a vendar dovoljuje jajca in mlečne izdelke, 

Ta izjava je torej v nasprotju z naslovom članka, kjer je zavajajoče postavljena trditev, da morajo otroci jesti meso.

nikakor pa ne druge bolj restriktivne oblike vegetarijanskega prehranjevanja kot je denimo veganska prehrana, in sicer tako iz razloga aktualnih smernic kot tudi čisto iz evolucijskega razloga. 

Srhljivo je videti, da se diplomiran živilski tehnolog in pediater v UKC za določitev primernega jedilnika sklicuje na evolucijo. Ne samo, da s tem izrablja svoj naziv in “avtoriteto” za komentiranje tematik, ki presegajo njegovo področje, pokaže tudi, da ne razume niti osnov evolucije. Namreč, naravna selekcija našega telesa po prehodu na uživanje živalske prehrane ni optimizirala za dolgo in zdravo življenje, pač pa za čim večjo verjetnost preživetja do reprodukcije (prenosa genov). Po tem pa evolucija ni imela velikega vpliva na “optimalno” delovanje organizma. In zato ni naključje, da se praktično vse bolezni, povezane z uživanjem živalske hrane (bolezni srca in ožilja, rak, diabetes, debelost…) tipično pokažejo šele po reprodukcijski starosti ljudi. Zato je otročje na podlagi evolucije sklepati, da bomo z vsejedo prehrano živeli dolgo in zdravo življenje. Za določitev prehrane, ki nam omogoča dolgo in zdravo življenje, nam pomagajo sodobne znanstvene raziskave, ki proučujejo vpliv različnih tipov prehranjevanja na sodobno človeško telo, ne pa paleontologija in otročje (ne)razumevanje evolucije.

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11434797/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23836264/

In mimogrede, za preživetje so naši predniki nemalokrat uživali tudi soljudi. In če dosledno upoštevamo dr. Benedikovo logiko, bi za optimalno zdravje to morali početi tudi danes. 

Dr. Benedik ne razume, da teologija ni veda o prehrani

Človek je vsejedo bitje in mati narava nas je take ustvarila z razlogom. 

Poleg nerazumevanja vsejedstva v povezavi z evolucijo se dr. Benedik poslužuje še “zmotne logike sklicevanja na naravno” (appeal to nature fallacy). Skuša nas prepričati, da ker je vsejedstvo “naravno”, je vsejedstvo “zdravo”. 

Ne le to, uporablja celo besede, ki skušajo naravo poosebiti (“mati” narava). Brez sramu skuša celo napeljati, da je narava kot neke vrste božanstvo, ki “ustvarja”. Da, taki ljudje so zaposleni kot profesorji na biotehniški fakulteti, in taki ljudje so pediatri, ki so odgovorni za zdravje slovenskih otrok.

Dr. Benedik ne razume vrednosti prehranskih dopolnil

Seveda se zagovorniki brezmesne prehrane z mano ne bodo strinjali in bodo zagovarjali smernice (avstralske, angleške, ameriške (tudi ESPGHAN podpira brezmesno prehrano)…), saj podpirajo brezmesno prehrano tudi pri otrocih, ki pa mora biti seveda ustrezno sestavljena in dopolnjena z ustreznimi prehranskimi dopolnili. 

Ne gre za “zagovornike brezmesne prehrane”, gre za zagovornike znanstvene metode, ki se ne strinjajo z vami, dr. Benedik. In seveda mora biti tudi veganska prehrana pravilno sestavljena. Potreba po dopolnilih pri veganskem prehranjevanju naredi vegansko prehranjevanje slabše? Ker niso “naravna”? Je tudi vsejeda prehrana slaba, ker zahteva jodirano sol, ker morajo nosečnice uživati folno kislino v obliki “dopolnila”, ki ga ni “ustvarila mati narava”? Seveda, ta dopolnila so za dr.Benedika sprejemljiva, ker so pač v skladu z njegovo karnistično ideologijo. Tista dopolnila, ki so del vrednot veganov, pa po njegovem naredijo prehranjevanje “tvegano, težavno, drago, zahteva ogromno znanja…”

Dr. Benedikova diktatura nestrokovnosti

Dejstvo pa je, da je v omenjenih državah, kjer imajo sprejete take smernice, zdravstveni sistem drugače zasnovan kot pri nas, zato je pri posploševanju tovrstnih prehranskih smernic potrebna previdnost,” je poudaril.

Iz vsega, kar do zdaj poznamo v tem univerzumu, lahko sklepamo, da fizikalni zakoni in znanstvena metoda deluje povsod enako. To pomeni, da če je vegansko prehranjevanje zdravo v Ameriki, je zdravo tudi pri nas. In če je v Sloveniji prisotna potreba po veganskem prehranjevanju, se mora zdravstveni sistem pač prilagoditi tudi znanosti o veganskem prehranjevanju, ne pa da se morajo ljudje prilagajati izkrivljanju znanstvenih dejstev s strani nekaterih ideološko gnanih posameznikov, katerih lep primer je dr. Benedik. Tako razmišljanje je šolski primer diskriminacije. Ker so si v Sloveniji nekateri posamezniki uzurpirali popoln nadzor nad sodbami o prehrani, brez kakršnekoli možnosti znanstvene diskusije ali ugovora, bi temu lahko rekli tudi “diktatura”. In glede na to, da so njihove sodbe izključno subjektivne, ideološke in večinoma nasprotujoče znanosti, lahko temu upravičeno rečemo “diktatura nestrokovnosti”.

Dr. Benedik ne razume matematike

Kot rečeno, meso v naši hrani predstavlja pomemben vir predvsem beljakovin, vitamina B12, cinka, selena in železa. 

Da, meso je pomemben vir teh hranil v vsejedi prehrani, ne pa v veganski. 

Večino potreb po omenjenih hranilih je sicer možno pokriti z dobro načrtovano brezmesno prehrano, kar pa zahteva veliko angažmaja, znanja in financ, saj je potrebno posegati tudi po prehranskih dopolnilih, ki jih sicer ob uravnoteženi prehrani ne potrebujemo. 

Rad bi videl raziskavo, ki pokaže, da je zdrav veganski jedilnik težje sestaviti, in rad bi videl izračun, ki pokaže, da so stročnice dražje od mesa. Pa tudi, če bi oboje držalo (pa ne), je trud in denar, ki ga vegani vložijo, svobodna izbira, za katero se imajo pravico odločiti sami. In noben pediater se v to izbiro nima pravice vtikati.

Izjema je le vitamin D, ki nam ga praktično vsem primanjkuje, predvsem v jesensko-zimskih mesecih. 

Torej dr. Benedik še enkrat potrjuje, da je vsejedim potrebno dodajati izključno samo  vitamin D, kar pomeni, da ne smejo uživati soli z dodatkom joda in da nosečnice ne smejo uživati folne kisline. In tu se lahko resno zamislimo nad strokovnostjo tega “pediatra”. Genijalno.

Glede na to, da se moramo v okviru trajnostnega razvoja kot celotna civilizacija močno odmakniti od živil živalskega izvora, bi bilo smiselno tudi B12, enako kot jod, dodajati v sol. V raziskavi ‘Vrednotenje prehrane veganov in vsejedcev s spletnim orodjem’ se je izkazalo, da je pri prehranskih dopolnilih edina velika razlika med vegansko in vsejedo skupino pri uživanju vitamina B12 v obliki samostojnega dopolnila.
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=110708&lang=slv

Dr. Benedikova dvoličnost

“Opozoriti moram tudi na dejstvo, da so mnogi brezmesni izdelki oziroma mesni nadomestki (vegansko meso, veganske hrenovke, veganske paštete in podobno) hranilno revni“, še doda sogovornik.

Da, res je, mnoge veganske različice mesa so v hranilnem smislu podobne kot pravo meso, na srečo pa vsaj ne vsebujejo holesterola, hemskega železa, načeloma vsebujejo manj nasičenih maščob, itd. Skratka, vseeno so ti “nadomestki” bolj zdravi kot živalski izdelki. In zakaj sem dal besedo “nadomestki” v narekovaje? Ker veganska prehrana ne nadomešča ničesar, saj že sama vsebuje vsa zdrava živila, potrebna za optimalno zdravje in razvoj človeka. Logično pa bi bilo trditi, da je meso nezdrav nadomestek zdravih živil, kot so stročnice. Ker je meso vsem subvencijam navkljub še vedno dražje, lahko rečemo, da je meso živilo privilegiranih zahodnjakov, ki imajo denar, tako za meso, kot za zdravljenje bolezni, ki jih povzroča.

https://academic.oup.com/ajcn/article/105/6/1462/4569801

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26853923/

V vsejedi prehrani, ki mimogrede lahko vključuje tudi vse našteto, pa mikrohranilno revna živila ne obstajajo? Salame, paštete, klobase, hrenovke, sladke pijače, rafiniran sladkor, sladkarije, slaščice, smetana, maslo, olja, čips, marmelada, peciva, bela moka? Draga živila, kot so veganski “mesni” izdelki, zavzemajo le majhen del zaužitih živil. Če torej dr. Benedik želi dati nasvet, čemu se izogibati, da bo jedilnik bolj mikrohranilno pester, bo moral začeti pri naštevanju tipično vsejedih živil, ki so nesporno mikrohranilno bolj revna, hkrati pa cenovno neprimerno dostopnejša.

Dr. Benedik diskriminira otroke

Starši, ki vseeno razmišljajo, da v prehrani njihovega otroka ne bi bilo mesa, bi se morali zavedati vseh posledic tovrstnega restriktivnega prehranjevanja. Po navedbah doc. dr. Benedika jim na Pediatrični kliniki poskušajo najprej razložiti pomen posameznih hranil in poiskati razlog za njihovo odločitev. “Če vztrajajo pri svoji odločitvi, svetujemo, naj otrok v vrtcu ali šoli dobi normalno hrano, doma pa brezmesno.“ 

Tukaj se morda skriva glavni problem. Veganskim otrokom se ne sme vsiljevati drugih prepričanj, ker to ni v skladu z ustavnim zakonom o svobodi vesti, in ker je v skladu z zakonom o varstvu pred diskriminacijo to preprosto  prepovedano. 

https://zakonodaja.com/ustava/urs/41-clen-svoboda-vesti

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7273#

Zato morajo veganski otroci uživati vegansko prehrano vedno in povsod, saj je to v skladu z njihovimi prepričanji. Vi, pediatri, ste plačani za to, da jim pomagate, ne pa da jih odvračate od etičnega odnosa do živali, posiljujete s psevdoznanostjo, ideologijo, zmotnimi logikami in jim povzročate nepopravljive travme. S svojim arogantnim in militantnem obnašanjem do staršev tako na klinikah kot v člankih starše dejansko vedno znova pripravite, da se vas izogibajo. To je za otroka dejansko lahko smrtno nevarno, ne glede na vrsto prehranjevanja.

V celotnem članku sta le dva praktična prehranska nasveta. Bralci tega članka bi potrebovali več prehranskih nasvetov, razen, če je avtorjem članka vseeno za zdravje ljudi in je njihov namen le, da ljudi prestrašijo pred trajnostnimi in etičnimi načini prehranjevanja.

Bralca bi lahko na primer usmerili na pregledni članek: Planning Well-Balanced Vegetarian Diets in Infants, Children, and Adolescents: The VegPlate Junior.

Ta vključuje prehranski krožnik The VegPlate Junior in razlago. The VegPlate Junior lahko služi tudi vsejedim otrokom, ne le vegetarijancem in veganom.

In še enkrat, stališče znanosti glede veganskega prehranjevanja, ki pa ni skladno z nestrokovnimi mnenji slovenskih pediatrov, se glasi takole:

Veganska prehrana je lahko primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. In ne le to, veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …).

Avtor: Dani Sušnik

You may also like...